Molčali so vsi in so gledali mrko, kakor črni čuvarji Kristusovi.
ni bilo strah, ampak nemirno in hudih misli polno je bilo njegovo srce; zakaj tako se mu je zdelo, kakor da ne vidi več dobro in ne sliši več natanko; in kakor da je čez noč oslabela njegova pamet. Spoznati ni mogel, kaj je storil tujim razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri; premisliti ni mogel, kod ga vlačijo tako molčé in strahotno; ni mogel uganiti, kaj nameravajo z njim, pravice željnim.