nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Gospod Vavra, poved v sobesedilu:
Samo še z očmi hrepenenja jih gledam; smehljajo se mi in vse lepši so nego tedaj, ko so stali pred menoj, ko so me vabili in jih nisem spoznal ... Iz svetlobe in sladkosti je privrela bolest; izlila se je - studenec med lokami - pod soncem; in še sama je bila vsa bleščeča. Kako bi zdaj gledale te oči, ki so videle čistejše veselje in slajšo bridkost - kako bi zdaj gledale v sivi, kjer se uro za uro, vek za vekom vali nizkotna vsakdanjost v vsakdanjo nizkotnost?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani