Prijel je za verižico in veliki, v belo platno zaviti lestenec se je nalahko zazibal - oglasilo se je, kakor da bi brusil nož ob pilo; kakor da bi brusila smrt koso.
V tramovju se je zgenilo, zafrfotalo je Tonetu nad glavo, potem prav mimo njegovega obraza, da je začutil smrdečo sapo. Gledal je, in frfotalo je v velikem kolobarju naokoli po vsem prostornem podstrešju in naposled je izginilo tam, kjer so bile odprte male duri in se je vzdigal zunaj silni kameniti križ nad fasado.