Stal je in gledal, in ko je gledal, so se mu smejale naproti velike svetle oči. Zakričal je od strahu, od zlobe, skočil je doli in je suval znogami, sklonil se je in je bìl, neprestano, neusmiljeno, dokler niso omahnile roke. Nato je zgrabil telo z obema rokama, vzdignil je in je zamahnil; okrogla glava je bìla ob kamen in po kamenu je curljalo, tenek curek krvi je curljal v čudnih ovinkih v dolino, v temo...