Strah ga je bilo, ali v strahu je bila že tudi zloba - odpirale so se durce tam - globoko v srcu in na pragu je čepela čudna žival in je mežikala z zelenimi očmi.
je čakal, da bi prišlo bliže; čakal je in je poslušal napeto, s sklonjeno glavo in velikimi svetlimi očmi. Od one strani se je pač bližal glas, tam iz doline, kjer se je pogrezal kameniti klanec v temo.