Slekel se je in je legel na tla poleg brata, mati je upihnila luč. Slišal je še, ko je hodila po sobi, s počasnimi, tihimi koraki; in kadar je šla mimo okna, se je prikazala senca, kakor da bi šel zunaj sključen človek mimo.
- Ko bi mogel zdaj zaspati - je mislil - in ko bi se zjutraj vzbudil in bi bilo vse samo sanje.