nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Gospodična, poved v sobesedilu:
Tam, v domovini, v tistih zelenih, tihih pokrajinah, gre življenje kakor kmečki koleselj; kljuse dremlje, voznik se ozira, ozmerja časih pijanega popotnika, ki se ziblje sredi ceste; krene na to, krene na ono stran, kakor se mu zdi, in ne povozi nikogar; pa če se zgodi nesreča, ki nas je Bog varuj -- oj, oči obstrme, krik in jok, življenje samo postane ter se skobaca s koleslja žalostno in osramočeno ... Tod, po teh prašnih ulicah, pod tem sivim nebom, tod se vozi življenje kakor železen voz; črni voznik se ne ozre nikamor; skozi šum, preko gneče bobne silna kolesa; vsekrižem, nakopičena, leže trupla na ulici; nihče se ne ozre nanje, nihče ne moli zanje; tiho so usehli, kakor trava pod soncem ... Slonel sem ob oknu na hodniku in sem gledal na pusto dvorišče, kjer so se igrali umazani, jetični otroci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani