nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Gospodična, poved v sobesedilu:
Razumel sem nenadoma vso grozo te šumne, nemirne samote ... Tam, v domovini, v tistih zelenih, tihih pokrajinah, gre življenje kakor kmečki koleselj; kljuse dremlje, voznik se ozira, ozmerja časih pijanega popotnika, ki se ziblje sredi ceste; krene na to, krene na ono stran, kakor se mu zdi, in ne povozi nikogar; pa če se zgodi nesreča, ki nas je Bog varuj -- oj, oči obstrme, krik in jok, življenje samo postane ter se skobaca s koleslja žalostno in osramočeno ... Tod, po teh prašnih ulicah, pod tem sivim nebom, tod se vozi življenje kakor železen voz; črni voznik se ne ozre nikamor; skozi šum, preko gneče bobne silna kolesa; vsekrižem, nakopičena, leže trupla na ulici; nihče se ne ozre nanje, nihče ne moli zanje; tiho so usehli, kakor trava pod soncem ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani