nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Gomila, poved v sobesedilu:
Nikjer jih ni onih zračnih, nejasnih postav, ki so stopale časih proti meni s tihimi koraki, ni jih onih skrivnostnih glasov, ki so zadrhteli nenadno v moji pričakujoči duši. Dà, moje oči so postale razumne in hladne in v mojem srcu je tiho in pusto.
Do pokopališča je še daleč; jaz moram videti, kako je z grobom moje matere; živa duša se ni brigala zanj in zdi se mi, da je pokrita gomila s travo in plevelom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani