nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Grešnik Lenart, poved v sobesedilu:
je hušknil izza grma, postrigel z ušesi, potresel z belim smrčkom ter se napravil skokoma na svojo lačno pot. Gosposko je stopala po rebri nizdol proti studencu v tihi béli; spotoma se je ozrla z velikim, jasno žarečim pogledom naravnost nanj; tako ne gleda človek, ki je oskrunjen, ne zna molče v enem samem trenotku povedati toliko lepega in čistega.
Besede vesele in žalostne, šum svetlih vrhov in šepetanje senc, smeh in jok, žvrgolenje, čivkanje, potrkavanje in tleskanje, vsi glasovi so se družili v eno samo ubrano pesem, noben glas ni motil, ker noben ni bil človeški.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani