Prej smo peli drugače. Vsaka rima je stala na svojem mestu, kakor pribita, verz za verzom vam je padal na uho, pravilno in odmerjeno, kakor tiktakanje stenske ure; vodilna misel jasno in natančno izražena, da vas je skoro udarila v obraz ... Zdaj pa poglejte recimo ta‐le ‚umotvor‘ ... stvar je pisana precej malomarno ... in povejte mi, koliko je v njem poezije ...