Toda bilo je v njem in tudi v njegovih besedah je bilo, kakor senca nekega drugegaživljenja ... ki je tam daleč ... in ki človek zmerom misli nanj ... Sedela sem časih na balkonu; videla sem po vsem trgu, tudi tiste majhne bele vasí med holmi in cerkve na, prav do gozdov na obzorju. Gledala sem in tako žalostno mi je bilo pri srcu, Bog vedi zakaj.