Ti, ki si stal nekoč pod mojim oknom z mandolino v roki, z vzdihujočim srcem v prsih, zaljubljen, sentimentalen trubadur? Ti, ki sem te srečala ob žalostni uri, ob pustem, deževnem večeruin so me pogledale tako očitajoče in tako hvaležno tvoje globoke, mirne oči? Ti edini, ki sem te ljubila z gorko ljubeznijo?