Ležal sem na zofi, glavo uprto ob dlan, oči polzatisnjene; opojnoprijetno mi je bilo, kakor v tistih sanjah, ko je mislil, da je cesar. Časih se je sklonila gospa preko mize in mi je napolnila polizpraznjeno skodelico z vročim čajem. Kadar se je sklonila, so zažareli njeni lasjé v večernem žarku in na oči so legle dolge, temne trepalnice.