Opazila sem takoj, da je doktorjev obraz zelo blag in velikega usmiljenja poln; govoril je mehko, sladko, vsaka njegova besedase je izlila človeku v dušo kakor med. Tudi sam je prišel, ali bil je tako človek, da se je skrival v mraku, za stoli; in ko sem ga naposled ugledala, je bil že pijan ... Kakor gosta, dušljiva, ostudna megla leži na tistem večeru.