”Tega mi še ni povedal; prašala ga bom o priliki ...“ Tako čudno mi je bilo pri srcu, pol veselo in pol otožno; napravila sem se bila na pot, da bi okusila resnično življenje, da bi ga videla morda vsaj od daleč, v nikdar doseženi, nedosežni lepoti, pa se nisem mogla ločiti od drage domovine: njé debel kos mi je sedel nasproti in je cmokal zadovoljno z mastnimi ustnicami ... Tako velik rodoljub je človek, da žrtvuje svojemu rodoljubju celo estetiški okus.