nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Gospa Judit, poved v sobesedilu:

Povzdignil bi se rad človek samo za kratko uro nad to vsakdanje življenje --“ Spet se je ozrl moj veseli pogled na njeno okroglo telo, na rdeče roke.

”-- rad bi takorekoč utešil svoje hrepenenje po poeziji --“ Gledala sem skozi okno; že mi je zasijal žarek jutranjega sonca naravnost v obraz; vlak je zavil in spet je ležala tam pokrajina v tihem meglenem jutru; iz tople razorane prstí je dihalo kakor iz spečih ust; narahlo se je zganil megleni pajčolan, zasvetilo se je za hip -- zaspane oči so se dramile, vztrepetale so trepalnice ... Gospa Zaplotnica ni gledala skozi okno in je govorila o poeziji v izbranih besedah, ki so bile na njenih ustnicah tako okorne in smešne, kakor mežnarjeva latinščina.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA