Nič drugače ni odhajal; pogledal je najprej skozi okno in je omenil z zlovoljnim glasom: ”Kako, da gori svetilka pred to hišo? Kaj bi ne bilo boljše, da bi gorela na oglu?“ Šel je in dolgo ga ni bilo iz veže; oziral se je pač naskrivoma po cesti navzgor, navzdol, nato je smuknil iz veže in šele čez nekaj korakov ga je obsenčila dostojanstvenost ...