In nazadnje še mirno in prijazno besedo. Tistim, ki zahtevajo od umetnikov, da bi se na stroške umetnosti ozirali na takoimenovano moralo, da bi narod poučevali in vzgajali, da bi ga navduševali ne vem za kaj vse ter ga takorekoč (kakor se izražajo njegovi stilistiško nahodni besedniki) ”dvigali v višave lepega in blagega“, tistim ljudem -- koreninici, ki raste edinole v naših drugače tako nerodovitnih krajih -- je treba razložiti, da je ta zahteva, če se narahlo izrazim, največja nesramnost. Kaj?