Ko je oškropila njegovo gomilo z blagoslovljeno vodo, omočila palec ter se prekrižala, je zapovedala vozniku, suhljatemu starcu, da naj napreže. Vozila se je pet ur brez prestanka, dokler se ni primajala ogromna kočija pred gradič. Od tistega večera ni napregel stari voznik nikoli več in je umrl kmalu nato od dolgega časa; na dvorišču je stala kočija vsa oprašena in razpala; zavrtila sem nekoč kolo in zaškripalo je tako bolestno, kakor človek, ki se vzdrami nenadoma iz trdnega spanja in zakriči od groze.