Zmerom je bila črno oblečena; lasé je imela spletene po stari šegi, kakor jo vidi človek na bakrorezih iz srede prejšnjega stoletja, dolge, umetno zvite ob sencih, visok na temenu; tudi njen obraz je bil kakor iz tistih časov;,, ves poln drobnih gubic; zlate naočnike pred dobrodušnimi, smehljajočimi očmi. Kadar je sijalo sonce za holmom, za temnim bukovim gozdom, in je bil zrak poln čiste, migljajoče svetlobe,je sedela na balkonu v starinskem naslanjaču, drobne, bele roke v naročju in njene oči so bile resne in so gledale bogvekam ... Njen mož, gospodar gradiča, je bil umrl v blaznici pred davnimi leti.