Morda ga je obšlo, da bi napravil v slovo ponižno komedijo -- da bi govoril takorekoč ob grobu najine ljubezni kratek govor, ki ne škoduje nikomur in ki ga poslušajo pogrebci s solzami v očeh, zato ker se tako spodobi.
”Draga! Ne misli nikar, da sem se oddahnil, ker si mi ponudila tako mirno svojo roko v slovo.