V temnem sijaju njegovih oči sem bral, da je bil videl vse in da je vedel vse. Vse: videl je slepo, nebogljeno stvar, ko so jo treščili ob zid, da je cepnila kakor kamen; videl obadva gomazeča, pritajeno cvileča črnca, pognana v uboštvo in mraz, še predno sta izpregledala; videl je mater, s kolom na tla pobito, vrženo v rázor; in naposled je videl Žabo, gosposkega brata, kako je šel vdan in miren svojo zadnjo pot. Njih vseh prokletstvo je živo gorelo v njem.