Prej šobast in kopicast, je bil kmalu slok, tenkonog, bistrook, verna podoba svoje matere; zlatorumena, mehka dlaka se mu je gosposko svetila, beli, črno obrobljeni smrček je bil tenak in; radost očem je bil ves, kolikor ga je bilo, ustvarjen za božanje in za ljubezen. Oj, Žaba, kje je tvoja lepota, kaj ti je dala? Kakor vešča je bila tvoja mladost; zasveti se in ugasne, vse v enem hipu.