nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Edvard in Kunigunda/Črtice(1905-1906, poved v sobesedilu:
Podnevi leži, obrnjena v steno; jaz vidim, da so njene oči široko odprte in da se časih zgane slonokoščena roka. Ponoči sedí ob oknu, vse do jutra, do tiste ure, ko se oglasé spodaj prvi urni koraki, ko pridrdra mimo voz in se odpró hrupoma vežna vrata.
Vse okno je polno cvetic; šmarnice so tam in nageljni in rože in potočnice; cvetlice, ki jim ne vem imena, z velikimi pisanimi cvetovi, blagodišeče, tako da me zdrami časih opojni vonj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani