nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dve družini, poved v sobesedilu:
Veján je bil človek kakih štiridesetih let, majhen in suh, visokega čela, goste, polne brade in trhlega, že zelo razoranega obraza, medtem ko so bila lica orjaškega, visokega in širokega polna in tako rdeča, da se je bujna barva izpreminjala že nekoliko na višnjevo; trgovčeve oči so bile majhne in brezbarvne, skoro popolnoma zakrite od debelih trepalnic.
”Že davno sem mislil govoriti z vami,“ prične, ”pa ogibljete se me tako, kakor bi bil kužen.“
Veján se v zadregi premika na stolu in si da opraviti z zavojem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani