nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Don Alfonzo/Črtice, poved v sobesedilu:
Nekoč se mi je zdel plitek in prazen, preplitek za obilo sreče ali za obilo bridkosti. Ne prisodil bi mu bil niti odkritosrčne solze, niti veselega smeha; celo zamišljenost njegovih oči se mi je zdela zlagana -- zamišljene oči, pravijo, pa so ponavadi le vodene in zaspane. Uganiti nisem mogel, odkod da bi izvirala njegova bridkost; siromak ni bil, za silo je lahko živel, tudi ni bil čisto brez daru in povrhu je imel še lepo ljubico; da je meni Bog naklonil toliko milosti, bi vriskal naglas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani