Da bi prepričal samega sebe, začel sem se na glas prepirati in dokazovati, kako je ta zavest bedasta in protinaravna, in da si kradem ž njo najlepši poetični čut nenasičene ljubezni ... Kakor bi metal kamenje v ribnik in hotel vzbuditi valove na njem: niti slišal nisem svojih besed. V srcu sem ostal čisto miren in se čudil svojemu srditemu glasu, ki je vznemiril mojega soseda, -- plešastega penzionista, da se je splazil po prstih do mojih vrat in poslušal pri ključavnici.