Vsakogar obide časih hrepenenje po onostranskem, breztelesnem. Razloček je samó ta, da se drugi ne zavedo jasno tega svojega hrepenenja in da se jim torej ne zdi bogvé kakó pomembno in zaslužno. Jaz medtem ne morem drugače, kot da oblečem vsak svoj čut, ki diši nekoliko po ”vzvišenosti“, -- v pisano haljo filozofičnih in poetičnih fraz ter ga predajam vsesplošnemu občudovanju kot nekaj novega in nenavadnega.