Okno je ostalo na pol odprto, in zdaj pa zdaj zafrfota zagrinjalo. Pred mano ležé pisma iz poslednjih časov, različni drobno popisani papirji, pričete novele, pesmi, -- nekatere brez zadnjih; tu pa tam kak spominek, -- od bogvé kedaj in na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je še ostal lahen duh prejšnjega vonja. Tako je pred mano razstrt oddelek mojega življenja in začutil sem hrepenenje, da položim predse račun o samem sebi.