nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Božična pripovedka/V samoti, poved v sobesedilu:
Čudno težko mu je bilo pri srcu; iz njegovih oči, nevajenih solza, so padale kaplje na lica.
Višje je švignil plamen, hlapec se je ozrl na mrzla, bleda obraza, mirno speča, in tedaj ga je spreletelo kakor spoznanje. V svetli luči so se obema smehljale mrtve ustnice, radost je bila razlita po licih, sveta nebeška svetloba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani