nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Božična pripovedka/V samoti, poved v sobesedilu:
Na ravnem polju leži, ob veliki cesti, hladen jesenski večer je, mrzle zvezde sijejo, ziblje golo drevje ob poti. Zavija se v suknjo popotnik, trepeče od mraza in premišljuje: ”Kje je sreča, ki sem jo šel iskat in sem jo iskal po širokem svetu? Ni je sreče zame, umirajočega; ni je sreče razen ene.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani