nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Božična pripovedka/V samoti, poved v sobesedilu:
Poskušala se je vzdigniti, da bi videla skozi okno, če ne gredo morda mimo sosedje s svetilkami; poslušala je, če ne pojo iz daljave božični zvonovi, Dremotno, z redkimi zvezdami posuto nebo je svetilo na belo samoto; od nikoder luči, ne glasu.
Vroče ji je bilo; vzduh se ji je zdel težak, razpaljen in zatohel, kakor v avgustu pred nevihto. Odeja, ki ji je ležala na prsih, je bila težka kakor od kamna in jo je dušila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani