nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Božična pripovedka/V samoti, poved v sobesedilu:
Vedel je v svojem srcu, kako so zakoprnele po njem moje oči in pomudil se ni nikjer, ne kosil ni in ne večerjal, in ni se zbal visokih zametov, moj ubogi fant.“
Nič je ni bilo strah, da bi morda dospel prekasno, da bi prestopil prag, ko bi ga njene oči že ne videle več in ko bi ga več ne mogle pozdraviti njene ustnice. Bog mu je bil oznanil dan in pot; ne steze ne bo izgrešil, ne ure.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani