nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Božična pripovedka/V samoti, poved v sobesedilu:
Razločil ni ničesar, kakor da bi stopal z zatisnjenimi očmi; njegove noge pa so poznale pot in noči ga ni bilo strah.
Tih in žalosten je bil gozd kakor njegove misli. Narahlo se je stresalo drevje; tiho, strahoma, da bi ne motile tišine; so padale plasti snega od veje na vejo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani