nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Bobi, poved v sobesedilu:
Takrat ga je ugledal Mihče, ki je sedel za mizo, pod vratom prtič, ves obraz svetal, ustnice omaščene od pečenke in bobov ... Takrat, Bog se usmili, sem ga ugledal, ko je stal v veži, majhen in plah, v zakrpani obleki in nerodnih tesnih čevljih, oči velike in bleščeče - in velik robec v žepu; zdaj se mi zdi, da sem natanko vedel o tistem velikem pisanem robcu, ki je bil za bobe in špehovko pripravljen. V roki sem držal velik, še gorak, s cukrom potresen bob, zamahnil sem in sem ga zalučil proti durim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani