nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Brat Francelj/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Malokdaj sem se spomnil nanj, ali kadar se je to zgodilo, mi je bilo toplo pri srcu in tesno obenem; zdelo se mi je, da nosi po svetu nekaj mojega s seboj, kos mene samega. Vselej se je poslovil brez vzdiha in vzklika, tiho kakor senca; in ta senca se je odtrgala od mojih nog.
”No ... vidiš!“ je rekel; ko je stopil v izbo, sem videl, da šepa z desno nogo, levo roko pa je imel obvezano.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani