nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Brat Edvard, poved v sobesedilu:
Stopil je k oknu in je odgrnil zastor; oblaki so se razmeknili, svetlo, sanjavo nebo je pogledalo nanj in nanjo. Vzdignil je dlan s srcem in ga je opazoval s strnjenimi obrvmi in tako od blizu, da ga je skoro poljubil; njegova lica so bila svetlejša, kakor da je bila dahnila nanje mehka mesečina. Vrnil se je, dotaknil se je v drugič njenih prs, nagnil je glavo in ustnice so se zgenile, kakor da je hotel izpregovoriti ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani