nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Brat Edvard, poved v sobesedilu:
Zaspala je, njene sanje pa so bile težke, belostrmeče, kakor vzrastle počasi iz črnega poslopja onkraj ceste, plahutaje z ogromnimi perotmi - ogromen netopir.
Videla je obraz, ki ji je bil znan in ki je bil vendar čisto drugačen - kakor da se je bil vzdignil iz groba in je bila na njem še senca trohnobe in smrti. Dolgi črni lasje so padali na čelo v sprijetih mokrih, tudi brada je bila razkuštrana; oči so ležale v globokih jamah, tako da je komaj sijal iz globočine njih bledožarki plamen; od čela, izpod las, čez upala, dolga, siva lica je tekla kri v debelih; počasi je tekla, napol se je bila že strdila in od brade ni kapalo več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani