nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Brez doma (2), poved v sobesedilu:
Sladak spomin oblije s prečudno lučjo vso žalost in vse trpljenje; in žalost je veselje, trpljenje sladkost.
V bleščečo meglo se širijo travniki, pod svetlim nebom sanja polje, veter ga z rahlo dlanjó. Tiho, kakor speč otrok, sope ravan; v sončni megli, na obzorju, nizki sinji holmi ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani