nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Brez doma (2), poved v sobesedilu:
Takrat, pred mnogimi leti, ko se je poslovil od doma ter se napotil v mesto, je romal dva dni: takrat je stopal z dolgimi koraki, mlado kri v žilah, v srcu upanje, prehiteval je tovorne vozove, meril se je z železniškimi vlaki, kadar je ugledal ravno progo ob cesti; če ga je povabil prijazen kmet, ki je peljal ponoči zelenjavo v mesto, da bi dospel zarano, se je zasmejal in je rekel, da se mu smilijo konji ... Zdaj ni bilo več upanja v srcu, v splahnelih žilah se je pretakala kri. Na to je bil pozabil, ko je računil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani