Sedeli smo za pečjó, v topli ječi; in naše misli so bile uklenjene z nami, so se plahe in premražene skrivale v tišino srca, si niso upale do grla. Že smo bili zagrnili okna; noč je bila zunaj, brezkončna v miru in hladni praznoti. Dekla je šla zaklenit hišna vrata, ali blizu nató je udarila nanje močna pest: ”Odprite, ljudje božji!“