In kadarkoli sem ga povprašal o tistih časih, mi je z gnusom in strahom potožil zaradi skodelice, ki so mu jo bili ponoči oskrunili; drugega ni povedal ničesar.
Zapadel je sneg, da nikoli takega; na hribu nas je zamedlo do pasú in čez. Sedeli smo za pečjó, v topli ječi; in naše misli so bile uklenjene z nami, so se plahe in premražene skrivale v tišino srca, si niso upale do grla.