nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Amalija, poved v sobesedilu:
Kje je oni veseli, zvonki smeh, ki se je glasil tedaj s toliko prešernostjo po ti temni sobi, - kje so one brezskrbne, idealne, visokoleteče misli, - kje so moje lahke sanje, polne jasnih upov in svetlih solnčnih žarkov? Kaj sem napravil s svojim srcem, s svojimi ideali in čistimi željami?
Kako se je razjasnil obraz mamice, ko sem jo pozdravil in ji stisnil roko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani