nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Amalija, poved v sobesedilu:
Takoj ob prihodu mi je postalo tesno in skoro žalostno. Ali so bili to spomini lepih srečnih let, ki so prihajali v moje srce tiho in nevidno in odgrinjali s svojimi rokami zastor, ki sem ga bil s toliko skrbjo razgrnil nad svojo preteklostjo? Kje je oni veseli, zvonki smeh, ki se je glasil tedaj s toliko prešernostjo po ti temni sobi, - kje so one brezskrbne, idealne, visokoleteče misli, - kje so moje lahke sanje, polne jasnih upov in svetlih solnčnih žarkov?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani