Skratka, vsa moja zunanjost je podobna najslajšim Höltyjevim verzom.
Zavedal sem se prav dobro svoje smešnosti, jasno in razločno sem čital uničujočo kritiko v očéh, a kadar sem se hotel otresti svojega bledega trubadurstva, postalo mi je tesno, prišel sem v zadrego, in spodnja ustnica mi je zlezla navzdol. Naposled bi stvar sama na sebi ne škodovala nikomur.