In še enkrat: -- ni bila nikakšen ”vzor“; ne morem si razlagati, ali je vplival name tako čudovito rezki kontrast med njo in njeno pusto okolico, ali je bilo moje duševno razpoloženje tako mehko in dovzetno, ali je usodaprav takrat razlila nad njo gloriolo nenavadne lepote, -- resnica je, da me je ovladalo vsega ljubezni polno, željno razkošje, in da se je omotalo krog mojega telesa tisoč trdnih vezi.
Moje sanje so se izgubljale v neumnih idilah ... ”Bled popotnik sloní ob oknu in njegovo srcé je prazno in zapuščeno, a črnooka krčmarjeva hči poje s serafskim glasom o mladi sreči, in njene bele ročice drsajo po. In popotnik ...“