Tam je bila kapelica, je bila lurška Mati božja v oltarju, tam sta bili veliki svetnici in, je bil tam, ki je krstil Kristusa v, tudi srebrno razpelo je viselo v kotu ... in vse je bilo kakor brez glorije, mrtvo ... tolažbe je bilo srce željno in ni mu bila dodeljena ... Ko je prišel po litanijah gospod, je začel govoriti sam, kakor da je bil šele pravkar sredi besede prekinil razgovor.
”Kar se tiče tiste božje poti ... čemu bi hodila po hribih, ko so cerkve tudi v dolini?