”Komaj vem, kaj si rekel, in vendar so me hudó razžalostile tvoje besede ... Zamižala ne bom vso noč in bom poslušala, če ne gre morda kdo po veži, tiho, v copatih, če ne prijemlje morda kdo za kljuko!“
Jokav je bil njen glas in solze so bile v njenih očeh, tako da se je zasmilila.