Stavim, da je na Vrhniki še svetel večer in da se na Bregu še sprehaja gospoda! Tukaj pa je že noč, da te komaj še vidim, Frčajeva!“
je bilo na jok; kakor nikoli poprej so gledali strahovi iz kotov, odgrinjali so okna z opreznimi prsti, prikazovali so se celo iz oltarja in škrtali so tiho pod mizo.